Trajnostne rešitve za embalažo še nikoli niso bile tako iskane kot danes. To še posebej velja za živilsko industrijo, saj potrošnike vse bolj privlačijo izdelki, ki obljubljajo okoljsko odgovornost. Ta trend je sprožil pomemben premik k embalaži iz papirja, ki ga spodbujajo tržne sile in zakonodajni predpisi. Svetovni trg embalaže je v razcvetu: leta 2025 naj bi dosegel 91,3 milijarde evrov v Evropi in 70,7 milijarde evrov v Severni Ameriki, do leta 2030 pa naj bi še naprej rasel s povprečno letno stopnjo rasti (CAGR) 4,8 % oziroma 3,9 %. Živilska industrija igra ključno vlogo pri tej spremembi, saj kartonska embalaža za pijače in druge tekoče prehrambne izdelke sodi med najhitreje rastoče vrste embalaže, pri čemer ima velik vpliv ravno potrošniška preferenca in cilji trajnostnega razvoja. Vendar pa tudi obetavne papirne embalaže prinašajo izzive, še posebej na področju recikliranja.
Kljub hitremu uvajanju rešitev na papirni osnovi ostajajo velike količine papirja, zlasti iz mešanih tokov odpadkov, nereciklirane. Študije so pokazale, da bi bilo v Nemčiji mogoče iz lahke embalaže letno pridobiti 100.000 ton visokokakovostnega papirja – vir, ki zaradi različnih obstoječih izzivov ostaja večinoma neizkoriščen. Skupni projekt EnEWA, v katerem sodelujejo podjetje STADLER Anlagenbau GmbH, akademske ustanove in drugi vodilni predstavniki industrije, je dosegel pomemben napredek pri dokazovanju tehnične izvedljivosti recikliranja iz mešanih odpadkov. Vendar pa zakonodajni predpisi otežujejo popolno izkoriščanje tega potenciala.
Naraščujoči izzivi papirnate embalaže
V živilski industriji je opazen izjemen premik k papirnati embalaži, ki je posledica tako okoljskih vidikov kot tudi povpraševanja potrošnikov. Podjetja množično vlagajo v trajnostne papirnate rešitve. Inovacije, kot so „papirnate steklenice“ podjetja Pulpex, izdelane iz trajnostno pridobljene celuloze, poudarjajo zavezanost industrije k zmanjšanju okoljskega odtisa. Kljub tem napredkom pa recikliranje papirja, še posebej večplastne embalaže, ostaja kompleksen problem
Večplastna embalaža, ki se pogosto uporablja za prehrambene izdelke, združuje več plasti materialov, kot so papir, plastika in aluminij. Te plasti je težko ločiti, kar povzroča energijsko intenziven proces recikliranja in povečuje tveganje onesnaženja recikliranega materiala. Poleg tega nekatere nove večplastne embalaže pri potrošnikih povzročajo zmedo, saj navzven delujejo kot popolnoma papirnate, v resnici pa vsebujejo plasti drugih materialov. Kljub obetavnim tehnološkim napredkom pa zakonodajno okolje predstavlja pomembne ovire.
Zakonodajne ovire
Zakonodaja je namenjena zagotavljanju varnosti in kakovosti recikliranih materialov, vendar so pristopi v različnih državah različni. EU sledi previdnostnemu pristopu k zagotavljanju varnosti potrošnikov. Tako evropski predpisi določajo podrobne preizkuse, dokumentacijo in pogosto tudi odobritev pred uvedbo na trg. Priporočilo XXXVI nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR) je sicer zgolj smernica, vendar postavlja stroga merila za zmanjšanje tveganja kontaminacije in dejansko omejuje uporabo recikliranega papirja iz mešanih odpadkov za prehranske aplikacije, kar vpliva na industrijske prakse in pogodbene dogovore.
Predpisi v drugih državah EU, kot sta Italija in Španija, so manj strogi, vendar še vedno zahtevajo temeljit nadzor nad izvorom recikliranih vlaken. Po eni strani to kaže na močno zavezanost varnosti recikliranih materialov v Evropi, po drugi strani pa predstavlja izziv pri uporabi mešanega odpadnega papirja v embalaži za živila. Skandinavske države spoštujejo evropske predpise, hkrati pa uvajajo nacionalne smernice za obravnavo specifičnih regionalnih potreb in zagotavljanje visoke stopnje varnosti potrošnikov. V Severni Ameriki se predpisi bolj osredotočajo na splošno varnost in dobro proizvodno prakso, kar omogoča večjo fleksibilnost, hkrati pa večjo odgovornost prepuščajo proizvajalcem.
"Projekt EnEWA je pokazal, da je z ustreznimi tehnološkimi prilagoditvami, kot so izboljšani postopki sortiranja in higiene, mogoče pridobiti visokokakovostni papir iz mešanih odpadkov," pojasnjuje Annika Ludes, inženirka pri podjetju STADLER. "Če želimo ta potencial v celoti izkoristiti, pa so nujne spremembe v zakonodajnem okolju. Spremembe smernic, kot je priporočilo BfR XXXVI, bi lahko odprle pot k bolj trajnostni uporabi recikliranega papirja v živilski industriji."
Prispevek projekta EnEWA
Projekt EnEWA je prepričljivo pokazal, da je recikliranje papirja iz mešanih odpadkov tehnično izvedljivo. Pokazal je, da je mogoče z inovativnimi tehnologijami sortiranja in prilagojenimi postopki s suhim mehanskim ali mokrim sortiranjem in higienizacijo pridobiti sekundarna vlakna in jih uporabiti v proizvodnji papirja brez večjih težav zaradi onesnaženja. Posebne sortirne tehnologije, kot so senzorji bližnje infrardeče svetlobe (NIR), so bile optimizirane za prepoznavanje in ločevanje večplastnih materialov. Poleg tega so postopki, kot je vroče dispergiranje pod tlakom, uspešno zmanjšali mikrobiološko onesnaženje.
Projekt EnEWA ni dosegel le tehničnih napredkov, temveč se je pri pristojnih organih zavzemal tudi za posodobitev smernic za upravljanje odpadkov in spremembe restriktivnih predpisov. Pripravil je priporočila za bolj prilagodljiv zakonodajni okvir, zlasti za uporabo zunaj prehranskega sektorja ali za embalažo suhih živil. Ta priporočila temeljijo na znanstvenih podatkih iz testiranj z najslabšimi možnimi scenariji. V okviru projekta so bili organizirani tudi delavnice z deležniki iz embalažne industrije, operaterji sortirnih naprav in podjetji za recikliranje papirja.
Prihodnost recikliranja papirja
Projekt EnEWA se je sicer zaključil, a njegovo delo se nadaljuje. STADLER, ki je zdaj partner v projektu SPaRe, si prizadeva izboljšati energetsko učinkovitost krožnega gospodarjenja s papirjem. Cilj te pobude je optimizacija uporabe ostankov pri proizvodnji papirja, kar bi lahko prihranilo 1 TWh energije na leto – kar ustreza 1,6 % letne porabe energije papirne industrije – in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za približno 350.000 ton CO₂ letno.
Projekt EnEWA je osvetlil neizkoriščen potencial recikliranja papirja in pokazal, da tehnologija obstaja za recikliranje velikih količin papirja iz mešanih odpadkov. Za izkoriščenje tega potenciala so potrebni skupni napori za premagovanje zakonodajnih ovir in izboljšanje praks upravljanja odpadkov. S tem lahko to neizkoriščeno surovino spremenimo v temelj trajnostne embalaže in industrijo popeljemo proti bolj krožnemu in okolju prijaznemu prihodnjemu razvoju.
