V današnjem času se reciklira le majhen del zavrženega tekstila. Medtem ko se je proizvodnja oblačil v zadnjih 15-ih letih podvojila, se je življenjska doba oblačil zmanjšala za več kot 30 %. Hkrati pa naraščajoče povpraševanje po poceni oblačilih povzroča slabšo kakovost materialov, zaradi česar jih je težje ponovno uporabiti ali reciklirati. Po podatkih fundacije Ellen MacArthur je ocenjeno, da vsako leto nastane 114 milijonov ton tekstilnih odpadkov. Od oblačil, ki se zberejo za recikliranje, se jih 12 % reciklira v npr. izolacijski material, manj kot 1 % pa se uporabi za izdelavo novih oblačil v krožnem gospodarstvu. Visoka vsebnost poliestra v oblačilih pomeni tudi, da se vse več zavrženega tekstila zaradi njegove visoke kurilne vrednosti sežge v obratih za pridobivanje energije iz odpadkov.
Vpliv tekstilnih odpadkov na okolje
Naraščujoča uporaba oblačil s krajšo življenjsko dobo in vse večja uporaba sintetičnih materialov, kot sta poliester in najlon, še povečuje negativni vpliv na okolje. Velike količine plastičnih mikrovlaken, ki se izločijo pri pranju tekstila, se izloči v ocean in predstavlja 35 % onesnaženja z mikroplastiko1. Zaradi nepravilnega odstranjevanja se lahko v okolje sprostijo tudi tekstilni delci, ki ogrožajo prostoživeče živali na kopnem2 in morske organizme3 .
Zakonske spodbude za razvoj recikliranja tekstila
Politika ima ključno vlogo pri spodbujanju recikliranja tekstila. V Evropi je Komisija leta 2022 predstavila strategijo EU za trajnostni tekstil4 , ki vključuje podaljšanje življenjske dobe tekstila z recikliranjem materialov, ki jih vsebuje, v nove kakovostne izdelke. Spremenjena direktiva o odpadkih od držav članic EU zahteva, da do začetka leta 2025 postavijo sisteme za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov, hkrati pa bodo začeli veljati novi cilji zbiranja in recikliranja. Infrastruktura za zbiranje, sortiranje in recikliranje teh materialov se bo morala hitro razširiti, da bo pripravljena na nove predpise.
Izziv sortiranja tekstila
Oblačila so narejena iz različnih tkanin, dodatkov, kot so gumbi ali zadrge, in vsebujejo različne surovine - kombinacije naravnih in sintetičnih vlaken, plastike in kovin. Zaradi tega je trajnostno odstranjevanje oblačil zapleteno.
"Industrija recikliranja zahteva čiste frakcije ali zelo specifične mešanice," pojasnjuje Annika Ludes, inženirka za digitalne rešitve pri podjetju STADLER. "To pomeni, da je treba iz tkanine odstraniti manjše delce in dodatke. Različne materiale v oblačilu - zunanjo tkanino, podlogo, šive - je treba ločiti, nato pa je treba sortirati različna vlakna v vsaki tkanini (bombaž, elastan, poliester itd.)."
Danes se tekstil sortira ročno in le majhen del materiala je primeren za recikliranje. Potekajo raziskave o avtomatizaciji postopka, da bi pridobili visokokakovostne frakcije.
Avtomatizirano sortiranje: pot do krožnega gospodarstva
PodjetjeSTADLER, vodilni dobavitelj sortirnic za industrijo recikliranja, raziskuje avtomatizirane rešitve za sortiranje tekstila, ki temeljijo na senzorjih. Leta 2017 je podjetje v sodelovanju s podjetjem TOMRA zasnovalo in postavilo manjšo sortirnico v mestu Avesta na Švedskem v drugi fazi projekta SIPTex (Swedish Innovation Platform for Textile Sorting), ki ga financira švedska vlada in katerega cilj je razviti rešitev za sortiranje, prilagojeno potrebam predelovalcev tekstila in tekstilne industrije. Temu je leta 2020 sledila tretja faza projekta: prva popolnoma avtomatizirana sortirnica mešanih tekstilnih odpadkov na svetu, ki lahko doseže zahtevano stopnjo čistosti, ki je potrebna za recikliranje in ponovno uporabo.
V tej sortirnici, ki se nahaja v kraju Malmö na Švedskem, se obdelujejo odpadki proizvajalcev tekstila pred uporabo (odrezki in ostanki) in odpadki po uporabi, ki so sestavljeni iz oblačil in gospodinjskega tekstila ter lahko vsebujejo netekstilne dele, kot so gumbi in zadrge. Material se dostavi v balah, ki tehtajo od 350 do 500 kg, in se sortira v celoti. Sortirnica lahko predela do 4,5 tone na uro.
Postopek sortiranja tekstila
Postopek, ki ga je podjetje STADLER razvilo v sodelovanju s podjetjem TOMRA v okviru projekta SIPTex, se začne tako, da odpadni tekstil serijsko vstopa v sortirnico in se po tekočih trakovih dovaja v štiri enote TOMRA AUTOSORT® s senzorji.
"Zaradi narave tekstilnega materiala, ki se dovaja v sortirnico, sta sistem dovajanja in doziranje zelo pomembna za uspeh postopka sortiranja," pojasnjuje dr. Bastian Küppers, inženir za razvoj digitalnega razvoja pri podjetju STADLER. "Dozirni boben STADLER ima mehanske komponente, ki so posebej zasnovane za ravnanje z mehkimi, prožnimi tekstilnimi materiali različnih oblik in nepredvidljivih velikosti. Podobno morajo biti zasnovani in postavljeni transportni trakovi, lijaki in žlebovi, da se dolgi kosi tkanin ne zapletajo."
Ključna za postopek je tudi tehnologija sortiranja TOMRA NIR (Nahinfrarot), ki lahko v prvem koraku prepozna in loči različne vrste tekstila. Za nadaljnje odstranjevanje nečistoč je dodana druga optična sortirna enota.
Na poti k krožnemu gospodarstvu na področju tekstila
Ker se tekstilna industrija zaradi javnega mnenja in zakonodaje usmerja v krožno gospodarstvo, bo povpraševanje po sortirnicah tekstila pospešeno raslo. Podjetje STADLER je že zaznalo povečano zanimanje za sortirnice tekstila, nanj pa so se obrnila tudi podjetja iz sektorja recikliranja. "V podjetju STADLER opažamo veliko interesentov, ki si želijo ogledati sortirnico tekstila, ki smo jo zasnovali in postavili v kraju Malmö na Švedskem," komentira Annika Ludes.
Podjetje STADLER lahko izpolni povpraševanje po takšnih sortirnicah, saj razpolaga z obsežnim strokovnim znanjem na področju načrtovanja in postavitve sortirnic, ima pa tudi posebne izkušnje, ki jih je pridobilo v okviru projekta SIPTex, pa tudi strokovno znanje svojih tehnoloških partnerjev, kot je podjetje TOMRA. S svojim celostnim pristopom lahko razvije celovite rešitve, prilagojene zahtevam posameznih strank.
Sources:
- Boucher, J.; Friot, D. Primary microplastics in the oceans: A global evaluation of sources. IUCN International Union for Conservation of Nature, 2017 / Büks, F.; Kaupenjohann, M. Global concentrations of microplastics in soils – a review SOIL Band:6; H. 2, S. 649–662; 2020
- Macklin, Malorie: 5 Ways Plastic Pollution Impacts Animals on Land
- Center for Biological Diversity; Ocean plastics pollution – A global tragedy for our oceans and sea life
- EU strategy for sustainable textiles
