Plastična embalaža ima danes številne pomembne funkcije. Plastika je izjemen material, ki na koncu svojega »življenjskega« cikla lahko postane velik problem. To še posebej velja za črno plastiko, ki je do nedavnega ni bilo mogoče zaznati z obstoječo tehnologijo infrardečega spektra. "Izvir svetlobe meče svetlobo na material in senzor meri energijo, ki se odbija nazaj," pravi Enrico Siewert, vodja razvoja izdelkov in trga pri podjetju STADLER. »Vendar saje absorbirajo svetlobo, signal se ne odbija, senzor ne dobi podatka o izmerjenih vrednostih. Posledično črne plastike ni mogoče zaznati s tehnologijo, ki se trenutno pogosto uporablja v infrastrukturi recikliranja.«

Zakaj je recikliranje črne plastike pomembno

Črna plastika predstavlja velik delež komunalnih odpadkov. Če se ne reciklira, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. To ni pomembno le z okoljskega ampak tudi iz finančnega vidika. Enrico Siewert pojasnjuje: »Če reciklažna podjetja iz toka odpadkov ne morejo izločiti črne plastike, izgubijo do 15 % vrednosti dobavljenega materiala. Če ta material lahko izločijo iz toka odpadkov, dobijo ekonomsko vrednost, ki pozitivno vpliva na njihov poslovni rezultat.«

»Drug pomemben vidik je, da je čedalje več embalaže izdelane iz črne plastike, saj se uporablja vse več recikliranega materiala. Če odpadna embalaža ni sortirana po barvi, nastanejo siva zrnca, ki jih ni več mogoče pobeliti. Mnogi predelovalci dodajajo zato saje, da dobijo bolj homogeno barvo. Ker si v naši družbi želimo več recikliranega materiala, bo vedno več črnega materiala končalo v toku odpadkov. Skladno s tem bo embalaža vedno temnejša.«

Tehnološki razvoj prinaša prelomnico

Različne panoge industrije, ki so vključene v verigo ustvarjanja dodatne vrednosti umetnih mas, iščejo rešitve za problem črne plastike in danes obstajajo različni načini za predelavo teh materialov. Prva rešitev je sistem suhega sortiranja na podlagi senzorjev. Tu se uporablja senzorje NIR za zaznavanje različnih vrst polimerov. Obstajajo tudi druge vrste senzorjev, ki so sposobni razvrstiti črne materiale in jih razvrstiti tudi po polimerih. Črni polietilen, polipropilen, PET in polistiren je mogoče natančno sortirati s senzorskim sistemom suhega sortiranja.

Drugo rešitev ponuja sistem za mokro sortiranje po gostoti na principu flotacije. Lažji materiali polietilen in polipropilen plavajo, medtem ko težji materiali PET, PVC in polistiren po navadi potonejo. Pomanjkljivost tega sistema ni le v tem, da je drag zaradi postopka filtracije, potreb po vodi, čiščenja itd., ampak tudi v tem, da ne more razvrščati po polimerih, zaradi česar je krožni proces  nemogoč.

"Največji napredek pa je bil dosežen v senzorski tehnologiji," poroča Enrico Siewert. »Razvoj je šel do te mere, da danes lahko črno plastiko ločimo ne le po barvi, ampak tudi po polimeru. To je zelo pomembno, ker sortirni sistem izvrže vse črne materiale skupaj, pri čemer lahko mešanica vsebuje do 15 različnih polimerov. Nadaljnja obdelava je tako težja."

»Ta razvoj je še zelo mlad: 5-6 let za zaznavanje črne barve in sortiranje polimerov. Predstavlja prelomno točko, saj ustvarja ekonomsko vrednost in omogoča recikliranje materiala, ki bi bil sicer odpeljan na odlagališče ali bi ga sežgali.«

Novi načini prispevanja k krožnemu gospodarstvu

Sposobnost prepoznavanja črne plastike pomeni, da več le-te vstopi v verigo recikliranja. »Ustvariti moramo povpraševanje po teh črnih post-potrošniških materialih. Tu seveda obstajajo meje: iz nje ni mogoče izdelovati svetlih izdelkov, pa tudi živilsko varna embalaža ni vedno izvedljiva. Sodelovati moramo v celotni vrednostni verigi in najti druge načine uporabe črne plastike. Ni nujno, da so ti namenjeni končnemu uporabniku. Na primer, lahko bi izdelali izdelke, kot so palete, vedra ali železniški pragovi. Gre za učinkovito razvrščanje plastike in njeno pripravo kot surovino za napredni sektor recikliranja.«

Podjetja za recikliranje kemikalij bi lahko na primer te materiale dobro uporabila: »Potrebujejo polietilen in jim je vseeno, če je črn, ker ga spremenijo najprej v plin in nato v nafto, ki se nato uporablja za izdelavo čiste plastike – s tem je krog sklenjen."

Poleg tega je pomembno razširiti sodelovanje različnih vej industrije z oblikovalci in proizvajalci embalaže. »Potrebujemo izmenjavo mnenj med proizvajalci, oblikovalci embalaže in reciklažnimi podjetji o vprašanjih, kot so: Ali potrošniki res želijo ali potrebujejo črno embalažo? Če materiala ni mogoče reciklirati, kaj je za potrošnika najpomembnejše? Ali želi ekološko rešitev za embalažo, ki jo kupuje, ali mu je bolj pomemben videz embalaže? Takšen pristop bo pomagal rešiti problem črne plastike in doseči boljše recikliranje toka odpadkov.«

Predelava črne plastike: Povpraševanje, ki bo še naraščalo

Nedavni tehnološki razvoj in zahteve potrošnikov po več recikliranih materialih v embalaži bodo še povečali povpraševanje po sortirnih sistemih, ki lahko izločijo vso črno plastiko iz toka odpadkov.

Podjetje STADLER, ki se nahaja v središču razvoja v tej panogi industrije, opaža porast zanimanja za te rešitve: »Zdaj imamo več partnerjev, ki so razvili tehnologijo zaznavanja črne plastike. V skladu s tem lahko izdelamo sisteme za predelavo teh materialov. Ti sistemi so prilagojeni individualnim operativnim zahtevam in proračunu naših strank,« pravi Enrico Siewert. "Dokončali smo že številne projekte za nekatere najnaprednejše sortirnice lahke embalaže v Evropi in razvijamo še veliko drugih."

»Povpraševanje po tej tehnologiji je izjemno veliko in mislim, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Več črne plastike bo končalo v toku odpadkov, tehnologija za prepoznavanje in predelavo tega materiala pa se vse hitreje razvija«, je zaključil Enrico Siewert.